Tako daleč in tako blizu. Tako počasi priteka in tako hitro mineva. Ah, to naše taborjenje. Le nekaj sto metrov stran od civiliziranega sveta in že ti zvečer pomežikne na tisoč zvezd s sramežljivo rimsko cesto vred, čeprav te kak soj žarometov na bližnji asfaltni cesti spomni, da nisi le tako zapuščen objemu narave.

V Cerknici smo pa bili prava atrakcija, skoraj kot da bi sosednja dva skavtska tabora živela povsem anonimno. Vsak dan novi obiski in novi obrazi, domači in tuji, imeli smo celo Gandhija in Gilgameša, vendar je to druga »pasja« zgodba. Risali smo z bratom Kristalom, odkrili smo kotiček Afrike s sestro Kresnico, navezali smo stike s Cerkniškimi taborniki, zmagali smo v odbojki in doživeli hud poraz v nogometu proti skavtom, prisluhnili smo gozdni šoli o prvi pomoči in higieni sester Maline in Vidre, gostili smo cerkniške ribiče in nostalgične viteze in še bi lahko naštevali ...

Tudi naš prostrani travnik smo večkrat zapustili. Kot prvo smo raziskali bližnjo okolico, nato smo se spustili v zemeljsko drobovje Križne jame in Rakovega Škocjana. Cerkniško jezero smo obiskali večkrat in si ga s kanuji ogledali tudi v neobičajni julijski visoki vodi. Visoka voda nas je tudi prisilila v povsem novo dogodivščino, saj je glavnina predzadnjo noč preventivno prespala v bližnjem kozolcu ribiškega doma, pravi luksuz v primerjavi z vlažnim 40-ircem.

Pa še res, imamo tudi 6 novih taborniških imen: Žabico, Tiso, Taro, Drino, Ekvatorja in Oriona. Naslednje taborniško leto pa nam obeta še zvrhano mero taborniških krstov. Tudi kako grčo več imamo. Gozdovnikov in gozdovnic pa je spet na pretek. Počasi bodo do vas priklapljala pričevanja udeležencev cerkniške avanture, ekskluzivni foto-utrinki, pričakovani taborniški večerni televizijski dnevnik (s backstageom seveda), žure, komentarji o bivakiranju in še in še. Bodite z nami na spletni strani, Facebooku, Twitterju in blogu modrival.blogspot.it!

Taborniški srečno!