Raj se je tokrat odvijal v letu 60. obletnice RMV. Za njim so se od leta 1993 zvrstili že 4 raji. Vsak je bil po svoje različen, letošnji pa bo štel kot nadvse uspel. O tem pričajo predvsem številne pohvale "bivših" in njihovo veselo razpoloženje, ki je trajalo vse tri dni posebnega taborjenja. Program smo prilagodili njihovim željam in pričakovanjem vodstva raja, kar se je enkratno odneslo.
Začelo se je že na petek s kulinarično delavnico, med katero sta prišli na dan kuharska sposobnost in iznajdljivost posameznikov. Dobrote je nato ocenila posebna žirija, vsi skupaj pa smo se ob tisti petkovi večerji pošteno najedli.
Večerji je sledil še pester večerni program. Štiri skupine so se odpravile na nočni orientacijski pohod v bližnjo okolico. Nezahtevna pot in zanimive naloge na poti, so jih ob koncu pripeljale do večernega ognja, kjer se je zaključil prvi dan.
Naslednji dan se je vedno več udeležencev preizkusilo v generacijskih igrah, kjer so ob koncu slavili taborniki in tabornice rojeni v sedemdesetih letih. Ob postavljanju 20-irca, progi preživetja, posebnemu poligonu in še številnih drugih panog, je v napočil tudi čas za priložnostni slavnostni ogenj. Tu je med najbolj uspelimi škeči obveljal klasična predstavitev Mesarjevega sina, pod taktirko maestra brata Vepra in enkratnim nastopom brata Doba v vlogi mesarjevega sina. Časa pa je bilo za številne taborniške, partizanske in narodne pesmi.
Sobotni dan na Raju pa je bil zastopan s številnimi taborniškimi generacijami, ki so odlikovale naš rod. V odmaknjeni senci so svoje spomine obujali prvi čalni, ki so ob bratu Perunu ustanovili organizacijo. Obisk bratov Iztoka, Mirka, sestre Zale in Zajček, ter številnih drugih so dodatno obogatili letošnji raj, ki se je dokaj hitro iztekel.
Nedelja je bil čas pospravljanja in oddiha v prijetni Nadiži. Marsikdo je v Kredu pustil solzo, številne pa bo spomin na letošnji uspeli taborniški raj spremljal še za dolgo, najmanj do naslednjega snidenja rajevcev.