Čeprav letos je tabor potekal v skrajšani obliki, vsak udeleženec je lahko doživel pravi pridih viška taborniške sezone. Večji travnik čez brv pri koritih reke Nadiže se je za daljši čas spremenil v živahno vasico, ki jo je lahko marsikateri pohodnik opazoval iz pobočji Kobariškega Stola in iz bližnjih Potokov.

Že takoj po otvoritvi so nas obiskali člani TPPZ Pinka Tomažiča, z njimi še Darko Nikolovski. Vsi skupaj smo ob ognju spet oživeli številne stare in nove partizanske pesmi. Izletov ni primanjkovalo. Po obisku Napoleonovega mosta v Podbeli, smo obiskali tudi Drežnico in njene slapove. Popoldan smo preživeli v Kobaridu s poučno ekskurzijo v tamkajšnji muzej in še s krajšim časom za sprostitev.

Nekega popoldneva smo se vsi spremenili v Kitajce in pozno do večera proslavljali kitajsko novo leto. Ob izletih in tematskem večeru so se skoraj vsi taboreči posvetili orientaciji in preizkušnji v krajšem orientacijskem pohodu, ki pa je čisto vse popeljal tudi do sobotnega slavnostnega ognja.
Na ta dan so nas obiskali tudi mlajši člani organizacije, ki so lahko na lastne oči spoznali življenje na taboru in začutili čar slavnostnega ognja.
Letos smo na ta poseben večer krstili kar 15 novih članov, veliko pa jih je zamenjalo barvo rute.
Zadnji dnevi so po obisku staršev minili v znamenju pravljic gospe Marine Černetič, bivakov iz naravnih materialov in nočnega pohoda na Kobariški stol.
Dež nam je zagodel le zadnji dan, ampak večerno druženje s pečenjem krompirjev in klobas ni bil nikakor pod vprašajem.
Taborjenje v Kredu pa si zasluži še vrsto drugih prispevkov. Te boste lahko v kratkem prebirali v spletni izdaji Modrega vala in v običajni taborniški prilogi Primorskega dnevnika.